Novost v svetu spletnih domen - domena .tel
Nova domena .tel predstavlja revolucijo v spletnem prostoru. Z registracijo domene .tel se vam odpirajo trenutno še neslutena obzorja možnosti spletne predstavitve vas ali vašega podjetja. Kvalitativen preskok v pojmovanju domen in njihove funkcionalnosti je bil narejen s preprosto toda revolucionarno idejo: preko orodja za DNS upravljanje (orodja za upravljanje z domeno) vpišete vse vaše kontaktne podatke, ki jih želite predstaviti nesposredno na vaši .tel domeni! Vsak obiskovalec vaše .tel domene bo videl vaše kontaktne podatke brez potrebe po kakršnemkoli spletnem gostovanju, spletni strani ali spletni vizitki!
Na tako enostaven način si lahko ustvarite svojo spletno vizitko s podatki, ki jih želite objaviti na spletu, ki jo lahko zelo enostavno in na zelo zapomnljiv način ponudite vašim poslovnim partnerjem. Napredna možnost spletne domene .tel je tudi možnost prikaza nekaterih podatkov samo prijavljenim osebam, kar pomeni, da lahko imate lahko na domeni objavljen javni del in zasebni del, ki ga vidijo samo vaši partnerji z geslom.
Primer: Ste lastnik podjetja Vaše podjetje d.o.o. in želite imeti hitro, enostavno in učinkovito spletno rešitev brez dodatnih zapletov s spletno stranjo in spletnim gostovanjem.
Vse kar potrebujete za trenutno trenutno najnaprednejši in najmodernejši način spletne prisotnosti je registrirati domeno vasepodjetje.tel za nizko promocijsko ceno 10€+DDV. Po uspešni registraciji se prijavite v orodje za urejanje DNS zapisov in enostavno vpišete vaše kontaktne podatke (telefonska številka, naslov, IM naslov, geo lokacija, skratka karkoli želite prikazati partnerjem). To je vse! Vaša spletna vizitka je že narejena in dostopna vsem na naslovu vasepodjetje.tel!
(primer prikaza že delujoče .tel domene: www.yourname.tel )
Več na : http://www.presentia.si/domene/tel-domena.html
Mogoče pa bo kaj ?
Angleško podjetje Me2everyone se je odločilo za zanimivo marketinško
potezo ob odprtju nove spletne strani, ki ima izjemno visoke cilje – postala naj bi nekakšna mešanica med stranema Second Life,Facebook in Google.
Kako to, da so zanimivi za široko publiko ?
Vsakemu novemu članu na račun podarijo 250 delnic. Zanimivo kaj ne ?
Članstvo je popolnoma brezplačno. Cilj portala je postati novi Second Life, Facebook in Google.
Do leta 2012 želijo doseči vsaj 100,000,000 registriranih uporabnikov.
Vsekakor zelo težka naloga.
Ali bodo potem podatke prodali, ali bodo zavrteli neskončno veliko oglasov? Ali bodo šli res na borzo ?
Ali bomo delinice res lahko prodali na Angleški borzi ? Ali bodo imeli dovolj finančnih sredstev za delovanje infrastrukture ????
Sam sem se tudi prijavil in sem zdaj ponosni lastnik 1750 delnic.
V primeru, da te zanima se prijavi na spletni strani www.me2everyone.com/114334 in
spremljajte novi “buzz”.
Ker je stran zelo obiskana, včasih ne deluje, tako da pritisnite F5
(refresh).
Mogoče pa bo kaj ?
Lep pozdrav , Matjaž.
Google se zelo trudi, da bi odstranil vse nezaželjene oglase. Zadnje čase mu to slabo uspeva.
Povezava : http://groups.google.com/group/Google-Custom-Buttons?hl=en
Verjetno bodo oglas na googlu umaknili, zato prilagam sliko.
Razvoj elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje med podjetji ni novo. Podjetja so začela s pošiljanjem in sprejemanjem naročil, faktur in ostale dokumentacije v elektronski obliki že v 60-ih letih. Od tu tudi izhaja definicija e-poslovanja - izmenjava poslovnih informacij preko omrežij s pomočjo računalniške izmenjave podatkov (EDI[1]) in vseh podobnih tehnologij. Pri tem EDI (Electronic data interchange) oziroma RIP (računalniška izmenjava podatkov) označuje standardizirane oblike izmenjave poslovnih informacij.
Internet je medij, sestavljen iz mnogih med seboj povezanih omrežij, ki se razvija.
uveljavljati že pred dvajsetimi leti, vendar je bila uvedba RIP-a dolga leta počasna, zaradi
njegove neprilagodljivosti v tehnologiji in visokih stroških povezovanja preko omrežij z
dodano vrednostjo (VAN: Value-Added Network). Dostop je bil tako omogočen le večjim
podjetjem. Posledično se je medorganizacijsko elektronsko poslovanje uveljavljalo počasi.
Takrat je šlo predvsem za pošiljanje in sprejemanje naročil, računov in ostale dokumentacije.
Primeri poslovanja med podjetji v tistem času so med drugim tudi: SWIFT[3] (1977), omrežje bančnih ustanov za elektronski prenos denarja in omrežje letalskih prevoznikov (IATA[4]) za elektronsko rezervacijo in prodajo kart.
V nasprotju s klasičnimi zaprtimi omrežji za elektronsko poslovanje, kot je SWIFT, nastaja v
krogu uporabnikov, se je zgodil v začetku devetdesetih let, povzročili pa so ga trije elementi:
internet se je odprl za javnost, vzpostavitev hiperpovezljivega svetovnega spleta CERN,
V preteklosti je elektronska izmenjava podatkov po zasebnih omrežjih zahtevala velike
[1] EDI angleško Electronic Data Intechange je standard za izmenjavo podatkov iz 60-ih let.
[2] ARPA angleško Advanced Research Projects Agency, slovensko Agencija za napredne obrambne analize
je Ameriška agencija zadolžena za razvoj novih tehnologij za uporabo v vojski pri ministrstvu za obrambo
[3] SWIFT angleško Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication omrežje bančnih ustanov za elektronski prenos denarja.
[4] IATA angleško International Air Transport Association, slovensko Mednarodno združenje za zračni promet
Uspeh je predvsem plod trdega dela
 |
” Ustanovitelji smo prvih nekaj let delali tudi po 16 ur na dan. Vsak večer smo imeli ob 23. uri sestanke od doma, preko interneta.” |
Pogovarjali smo se z Matjažem Kurinčičem, direktorjem podjetja Webteh, ki je uspelo iz Slovenije osvojiti svetovni trg multimedijskih predvajalnikov. S svojim produktom BS Player so uspeli prodreti v računalnike 60 milijonov uporabnikov. Zares impresivna številka.
Tokrat smo za intervju zaprosili Matjaža Kurinčiča, direktorja majhnega, a izredno inovativnega in predvsem prek svojega svetovno znanega produkta BS Player znanega slovenskega podjetja. Predstavil nam je svoj pogled na ustanovitev visokotehnološkega podjetja v Sloveniji in na to, kako na nas gledajo v tujini. Pravi, da ima Slovenija priložnost postati država, v kateri je veliko visokotehnoloških projektov, a se mu zdi, da ne gremo v pravo smer. Kot po navadi bo glavno besedo imela politika. Upamo, da se bo Slovenija res razvila v pravo smer in da bodo podjetja, kot je Webteh, med vodilnimi v svetu.
M.D.: Nam lahko podrobneje predstavite potek vaše kariere in zgodovino vašega podjetja? M. Kurinčič: »Naši začetki segajo v leto 2000, pravno pa smo podjetje ustanovili leta 2001. Zbrali smo se prijatelji, ki smo se zavedali, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami v Sloveniji nekaj naredimo. Začetki so bili relativno težki. Vsi trije lastniki ustanovitelji prihajamo s tehničnega področja in na začetku nismo imeli znanja s področja ekonomije, računovodstva. Imeli smo težave s samo birokracijo in postopki poslovanja, za kar smo porabljali veliko nepotrebne energije. Naš paradni produkt BS Player od vsega začetka ni bil ekonomsko upravičen, tako da se ukvarjamo še z različnimi drugimi projekti, kot je recimo spletna trgovina WebyShop, delamo pa tudi spletne projekte za stranke doma in v tujini. BS Player smo iz drugih projektov financirali štiri leta. V podjetju delamo vsi trije ustanovitelji, veliko pa si pomagamo tudi z zunanjimi sodelavci iz Sloveniji in tudi tujine, iz Italije in Rusije. Potrebujemo večjo ekipo, ki pa jo lahko financiramo le v okviru zmožnosti. Šele sedaj, ko je za nami štiri do pet let razvoja in veliko različnih produktov, prihajamo na tisto stopnjo, da se lahko začnemo hitreje razvijati. Povezujemo pa se tudi z različnimi poslovnimi partnerji.«
M.D.: Kaj bi lahko rekli, da je bil vaš recept za uspeh? Na kak način vam je z vašim paradnim produktom BS Playerjem uspelo zlesti pod kožo uporabnikom? Kakšen je v bistvu sploh koncept prodaje? Kaj (v finančnem smislu) ste vi imeli od tega (da ste uporabnikom zlezli pod kožo)?
M. Kurinčič: »Uspeh je predvsem plod trdega dela. Ustanovitelji smo prvih nekaj let delali tudi po 16 ur na dan. Vsak večer smo imeli ob 23. uri sestanke od doma, prek interneta. Uporabnikom smo zlezli pod kožo predvsem zato, ker je BS Player še vedno zelo majhen in enostaven za uporabo. Skozi leta smo ga razvijali tudi ob pomoči številnih uporabnikov in ravno to upoštevanje uporabnikov je eden pomembnejših dejavnikov uspeha. Sledili smo njihovim potrebam, predvajalnik je bil večino časa tudi popolnoma brezplačen. Njegova priljubljenost in spletna skupnost sta tako le rasli. Če povem po resnici, je bilo to, da je bil BS Player dolgo časa povsem brezplačen, predvsem splet okoliščin. Sama ideja za BS Player izhaja iz leta 1999, ko je Boris Voglar želel na svojem računalniku predvajati video datoteke, na voljo pa ni bilo dovolj kakovostnega produkta. Odločil se je sam ustvariti predvajalnik za vse vrste datotek, ki ga je namenil vsem uporabnikom. Poimenoval ga je Boris Software Player ali BS Player. S predvajalnikom je navdušil veliko filmskih ljubiteljev po vsem svetu. Uporabniki so ga vzeli za svojega in to je tudi faktor, da smo jim zlezli pod kožo. Interakcija med nami in našimi uporabniki je ves čas potekala skozi forum, ki je na naši spletni strani. Nikoli nismo ustvarili elektronske pošte za ta namen, saj bi količina pošte presegala naše zmogljivosti in bi pomenila hud udarec za naše podjetje. Vsem niti približno ne bi mogli odgovoriti. V zadnjem času smo začeli obdelovati elektronsko pošto, a ta forum še vedno deluje. Kar 99 odstotkov vse interakcije je potekalo prek foruma – forum.bsplayer.com. Forum je odlična zadeva, saj se v diskusijo vključi veliko ljudi, ki pomagajo skupaj rešiti kakšen zaplet, kar nam je velikokrat pomagalo pri premagovanju ovir. Pot BS Playerja je šla izredno strmo navzgor. S tem so naraščali tudi stroški in potrebe po strežniških zmogljivostih, rasli so iz meseca v mesec. Začeli so predstavljati resnično velik problem, tako da smo se morali odločiti za dve verziji programa. Za brezplačno z vgrajenimi reklamnimi sporočili in plačljivo, ki stane 29,90 evra in je brez dodanih reklamnih programov ter s številnimi dodatki. S prodajo plačljive verzije smo zadovoljni, projekt BS Player se pokriva v zadnjih treh mesecih, po sedmih letih dela. Če bi imeli za ta projekt na voljo veliko denarja, bi lahko bil BS Player še veliko boljši, tako pa smo se morali ob tem projektu lotevati še veliko drugih, da smo sploh lahko preživeli.«
M.D.: Vaš produkt je preveden v 90 jezikov in ima milijone uporabnikov po vsem svetu. Kaj vam manjka, da bi vaš promet znašal, recimo, en milijon evrov?
M. Kurinčič: »BS Player trenutno v svetu uporablja več kot 60 milijonov uporabnikov. Šele sedaj smo prišli v pozicijo, da se razvijamo, da iščemo strateške partnerje v vsaki državi, ki naš program tržijo naprej. Sklenili smo partnerstvo s podjetjem Infiniti MRM, ki z marketinškimi, oblikovalskimi in komunikacijskimi rešitvami dopolnjuje naše tehnološke rešitve. Skupaj z njimi smo ustanovili skupno podjetje, ki se bo ukvarjajo samo s trženjem našega programa in se bo imenovalo BS Corporation. Tržili bomo multimedijske vsebine, glasbo, pa tudi propagandni material, kot so različne kape in majice z logotipom BS Player. Z novo verzijo 2.0 smo šli tudi v partnerstvo z glasbeno skupino Siddharta, ki pomeni navzkrižno promocijo. Veliko naših tujih partnerjev ne more verjeti, da smo iz Slovenije. Ne vemo, ali so začudeni zato, ker Slovenije nihče resno ne obravnava, ali pa so začudeni, da je nekdo iz Slovenije sposoben narediti kaj takega. Je pa naš uspeh nedvomno pozitiven za Slovenijo. Pozitivna stvar tega, da si iz Slovenije, je prav gotovo ta, da je Slovenija nekako nevtralna država, povsem enostavno lahko delamo tako s Kitajci kot Japonci ali Američani. Težav pri poslovanju nimamo z nobeno državo na svetu. Upamo, da bomo do milijona evrov prišli čim prej. Imamo pa težavo, da v zadnjih letih naši uporabniki niso bili vajeni, da plačujejo za naše storitve. Celotno brezplačnost smo obdržali kar nekoliko predolgo. To, da se za naše programe in storitve sedaj plačuje, je za našo skupnost kar nekakšen šok. S pomočjo strokovnjakov iz podjetja Infiniti bomo skušali promet milijona evrov ustvariti v nekaj letih.«
M.D.: Dolgo časa ste bili s svojim programom BS Player vodilni ponudnik, a zdi se, da so vas drugi dohiteli, če ne prehiteli. Kaj bi lahko bil vzrok? Ste kaj zamudili?
M. Kurinčič: »Ko smo vstopali na trg, smo bili edini ponudnik, sedaj tekmujemo s približno 30 konkurenti. Segment multimedije je zelo velik in tudi zato se konkurenca odloča za te programe. V ta sektor vlagajo tudi velike mednarodne korporacije, ki zaposlujejo veliko ljudi. Logično je, da na dolgi rok, če se ne bomo razvili, če ne bomo dobili kapitala in novih programerjev, velikim podjetjem ne moremo konkurirati, saj zanje na posameznem projektu dela tudi sto programerjev. To nam je kristalno jasno. Zato skušamo narediti spremembe in z novim kapitalom, ki ga dobivamo v podjetje, bomo tem produktom skušali konkurirati. Vzroki za naš zaostanek so predvsem v financah. Tržišče je zelo konkurenčno, produkt je bil brezplačen, financirali smo ga iz drugih virov. Večja podjetja si to veliko lažje privoščijo. Svoj interes vidi tudi filmska industrija, prodajati so se začeli filmi, tudi največji s svojimi spletnimi trgovinami delajo izgubo. Apple dela izgubo pri spletni trgovini samo s prodajo iPode. Panoga je zrela, a se v njej obrača veliko denarja. Vsak pa želi svoj košček potice. Spodbujajoče je, da vedno rastemo, da ne poznamo padca. Število uporabnikov povečujemo iz meseca v mesec. Določena konkurenca je odprtokodna in le kako se boriti proti odprti kodi? To je verjetno vprašanje stoletja. Pri odprtokodnih projektih deluje na tisoče ljudi. Res pa je, da je poniknilo že veliko predvajalnikov, ki jih njihove majhne ekipe niso uspele ohraniti. Mi ostajamo. Tehnologije se nenehno spreminjajo, če si danes prvi, si lahko zaradi razvoja že čez en mesec petnajsti. Stvari se spreminjajo na področju kodekov, vsebin, ponudnikov. Vse je izredno dinamično, zahteve uporabnikov so vedno večje, tehnološke platforme se izboljšujejo.«
M.D.: Pravite, da se obrača veliko denarja. Imate ključ do tega denarja?
M. Kurinčič: »Tudi veliki nimajo ključa. Apple dela izgubo, da lahko prodaja svoj hardware, tudi z iTunesom delajo izgubo. Denar imajo producenti res dobrih filmov, ponudniki/lastniki multimedijskih vsebin. Povprečen MP3 v svetu stane en evro. Od tega enega evra gre 70 do 80 odstotkov za licence. Izvajalec v bistvu dobi zelo majhen znesek. Vse poberejo drugi. Podobno je v Sloveniji. S tem se ukvarja celotna filmska in glasbena industrija. Filmska industrija počasi razumeva, da se je z nižanjem cen nosilcev zvoka in slike povečala tudi prodaja prek interneta. Filmi so dostopni po vsem svetu. Konkurenca bo še naprej delala svoje. Tudi sami se pogovarjamo s ponudniki vsebin. Tehnologija je razvita, prevladala bo ponudba vsebin. Tisti, ki bo imel najboljšo ponudbo in licence za te vsebine, bo prav gotovo imel ključ do velikih vsot denarja.«
M.D.: Kako uporabnika prepričate, da se namesto za brezplačno odloči za plačljivo verzijo programa?
M. Kurinčič: »Običajni različici je priložen program za prikaz spletnih oglasov WhenU Save, plačljiva različica Pro pa vsebuje vrsto naprednih dodatnih funkcij – podporo za DVD in TV-tuner kartice, napreden urejevalnik podnapisov, tehnično podporo … in ne vsebuje spletnih oglasov. Ravno prejšnji teden smo se na sestanku dogovorili, katere funkcije bomo dodali naslednji izdaji programa. Za oglase v brezplačni različici smo se odločili zato, ker smo prišli do dileme, kako pokriti hitro naraščajoče stroške. Bili smo tako daleč, da so bili stroški tako veliki, da smo razmišljali o tem, ali bi projekt še razvijali ali bi ga opustili. Ocenili smo, da je za naše uporabnike boljše, da BS Player obstaja z oglasi, kot pa da ga sploh ni več. Odziv naše velike skupnosti je bil pričakovan. Vedeli smo, da bomo na kratek rok del uporabnikov izgubili. Ob uvedbi programa z oglasi je število prenosov z naše spletne strani padlo za nekaj odstotkov, sedaj pa se je stvar stabilizirala in se vrača v prvotne okvire. Za WhenU smo se odločili, ker se posla lotevajo na transparenten in uporabniku sprejemljiv način. Gre za sistem, prek katerega oglašujejo največja svetovna podjetja s seznama Fortune 500 in ki ne predvaja oglasov z neprimerno vsebino.«
M.D.: Ko ste se za svež razvojni kapital obrnili na NLB, so vas zavrnili. Kako težko je pri nas priti do kapitala? Kako je s tem v tujini?
M. Kurinčič: »Priti do kapitala je srednje lahko. Če je ideja dobra, če je dober poslovni načrt, se kapital vedno najde. Obstajajo določene birokratske ovire, a se za dobre ideje vedno najde kapital. Sploh na našem področju. Doslej je z nami vzpostavilo stik že med 20 in 30 skladov tveganega kapitala z vsega sveta, ki so želeli vlagati v nas in našo idejo, a še vedno trmasto vztrajamo, da nam bo uspelo tudi brez tega. Če se bo izkazalo, da nam ne bo uspelo, bomo financiranje prek skladov tveganega kapitala uporabili kot zadnjo možnost za financiranje projekta BS Player in povečanje ekipe. V svetu kroži veliko negativnih zgodb povezanih s skladi tveganega kapitala, kjer so ti skladi takoj po vstopu v podjetje zamenjali ključne ljudi. Prav zato je izbira pravega partnerja zelo težka, treba je imeti res dobrega odvetnika, ki pa jih je v Sloveniji res malo. Sklad tveganega kapitala gleda na tebe kot surovino, kot orodje za povečanje vrednosti. Pri BS Playerju imamo veliko uporabnikov in je za nami tako veliko potencialnega kapitala. Ta projekt je za nas preveč pomemben, da bi ga prodali tujcem. Lahko pa to storimo vsak trenutek, če bi se izkazalo, da pa je to vseeno potrebno. Mogoče bomo sklade tveganega kapitala uporabili pri katerem drugem projektu.«
M.D.: Je Slovenija primerna lokacija za razvoj visokotehnološkega podjetja? Se lahko zgodi, da boste podjetje preselili v tujino?
M. Kurinčič: »Slovenija je primerna za razvoj visokotehnološkega podjetja, čeprav vedno manj. Stroški dela so v Sloveniji vsaj za faktor 3 preveč obdavčeni. Za zdaj se ne želimo seliti v tujino, želimo pa tam odpreti poslovalnice, želimo širiti mrežo. Slovenija trenutno ne gre v pravo smer, a ima veliko prednosti. Imamo primerno infrastrukturo, imamo veliko tehnoloških podjetij, ki nudijo vso podporo. V Sloveniji je kar nekaj zelo dobrih programerjev. Imamo priložnost, da se v Sloveniji razvijejo visokotehnološki projekti in procesi, okoli nas imamo države, ki bi nam lahko pri tem pomagale. Lahko bi zgradili pravo Silicijevo dolino, kot jo poznajo v ZDA. Možnosti imamo, a velja počakati, kaj bo storila politika. Imamo veliko IT-strokovnjakov, ki se brez težav zaposlijo v tujini za veliko večje plače. Če bodo ti kadri pobegnili, se nam ne piše nič dobrega. Že sedaj hodijo v New York, v Dubaj, v Avstralijo in to se nam bo vsekakor poznalo. Zmanjšati bo treba predvsem obdavčitev dela, ki bo preprečila beg možganov. Če bodo najboljši ostali, bodo ti pokazali pot razvoja.«
M.D.: Slišati je, da so vam (partnerji) tujci za prevzem podjetja ponujali ogromno denarja. Kako to, da vztrajate in nadaljujete? Vam bo kdaj mogoče žal?
M. Kurinčič: »Ponujali so nam dovolj denarja, da bi lahko do konca življenja lagodno živeli. To bi bila najenostavnejša rešitev, vendar pa se za to nismo odločili, saj nismo ljudje, ki bi vse dni do konca življenja poležavali na plaži. Verjetno bi že čez 10 dni iskali nove izzive. Za to se nismo odločili tudi, ker so nam dva- ali trikrat ponudili stoodstotni prevzem podjetja, kjer bi nas popolnoma izločili iz igre. Seveda bi lahko z denarjem začeli neke nove projekte, vendar pa nam ni žal, saj imamo z BS Playerjem dolgoročne cilje.«
M.D.: Svoje produkte prodajate po vsem svetu. Kakšna je razlika med tujimi in domačimi strankami? Kako pomembne so mednarodne izkušnje?
M. Kurinčič: »Mednarodne izkušnje so ključnega pomena. Treba je imeti čim več mednarodnih kontaktov. Vsem mladim kadrom svetujem, naj poskusijo s študijem v tujini, saj je to odlična izhodiščna točka za kariero. Poslovati mednarodno pomeni različne specifike, saj je poslovati s Kitajci nekaj povsem drugega kot poslovati z Američani ali Nemci. Prednost slovenskih partnerjev je ta, da smo si blizu, kadar koli lahko sedemo za mizo in se pogovorimo o vsem mogočem. S tujci kaj takega ni možno, vsaka pot in vsako pogajanje zahteva določen čas. V vsako državo, v katero vstopamo, želimo poiskati lokalnega partnerja, podjetje, ki distribuira naše produkte. Menimo, da je ta pot najboljša za vstop na nove trge, saj ti lokalni partnerji mnogo bolje poznajo trg in njegove posebnosti. Kar pa se tiče kupcev, moram omeniti, da s slovenskimi nimamo prav nobenih težav, s kakšnimi romunskimi pa se težave pojavljajo kar redno. V Sloveniji se BS Player kar dobro prodaja.«
M.D.: Vsi ljudje delamo napake. A vsi se na njih ne znajo učiti. Katera je vaša največja napaka, ki ste jo storili v času kariere?
M. Kurinčič: »Največja napaka je prav gotovo to, da smo na začetku vse skušali narediti sami in smo tako ves čas le delali ter bili preveč zasedeni. Imeli smo strah pred povezovanjem z drugimi podjetji. Vsem mladim podjetnikom svetujem čim več sodelovanja z drugimi podjetji. S tem imamo zelo pozitivne izkušnje, zelo malo je negativnih. Če sodeluješ z nekom na eni ravni, se navadno izkaže, da lahko sodeluješ tudi na drugih. V vsakem podjetju lahko naredijo vse, vendar je veliko lažje, če se obrneš na nekoga, ki je specialist za določeno stvar. Celotna zadeva bo hitreje in ceneje speljana. Kako pa do teh kontaktov? Naloga poslovodstva je ta, da se udeležuje sejmov in različnih konferenc, kjer lahko spoznava ljudi in podjetja. Mi smo to prva tri leta popolnoma zanemarjali. Na začetku vsakega projekta potrebuješ cilje, ki jih želiš uresničiti, vsem, ki začenjajo s podjetništvom, pa svetujem, naj skušajo že na začetku dobiti toliko kapitala, koliko se le da. Mi smo na začetku imeli zelo malo kapitala, tako da smo se morali ukvarjati z veliko stvarmi, ki so sicer prinašale denar, a niso bile naš glavni fokus.«
M.D.: Kako težko je najti najboljše kandidate za zaposlitev? Ste imeli s tem kdaj težave?
M. Kurinčič: »Težave se pojavljajo, tudi zato iščemo pomoč iz tujine. Veliko je dobrih programerjev, mi pa potrebujemo najboljše, ki pa jih je relativno malo, težko pa jih je tudi plačati. Najboljši programerji zaslužijo tudi v Sloveniji več kot predsednik države. Kaj šele v tujini. Tujce si lahko privoščimo, ker z njimi sodelujemo projektno in niso zaposleni za polni delovni čas.«
M.D.: Katere so tri najpomembnejše lastnosti, ki jih mora posameznik imeti za uspešno poslovno kariero? Kakšne kvalitete mora imeti dober vodja?
M. Kurinčič: »Potrpljenje, strokovnost ter občutek za posel. Zelo dobro je, če znaš voditi ljudi, a to vse skupaj ni vredno nič, če ne znaš skleniti posla. Zame je dober vodja tisti, ki zna prodati svoje produkte. Več primerov dobrih vodij je iz zavarovalništva, kjer zna tudi direktor prodajati zavarovanja. A to v Sloveniji ni ravno pogost primer.«
M.D.: Kaj menite, kje naj posameznik išče motivacijo za povečevanje svoje učinkovitosti in uspešnosti? Kaj vas motivira?
M. Kurinčič: »Posameznike v podjetju najbolj motivira predvsem pripadnost do podjetja. Dosežemo jo s tem, da so zaposleni seznanjeni z vsemi procesi v podjetju, da to z različnimi sestanki še utrjujemo. Ljudje so motivirani, če čutijo, da k podjetju nekaj doprinesejo. Osebno me najbolj motivirajo novi projekti, nove tehnologije, reševanje tehnoloških problemov, ves razvoj, ki se dogaja v svetu. Večja motivacija kot denar se mi zdi to, da svetu dokažeš, da nekaj zmoreš, da lahko promoviraš svojo državo. Z določenimi produkti želimo postati najboljši na svetu.«
M.D.: Katera so vaša življenjska načela in življenjski cilji?
M. Kurinčič: »Trdo delo bo obrodilo sadove. Pri nas je to trajalo 5 let. Nikoli ne obupati. Včasih smo res komaj zbrali denar, da smo pokrili stroške, a nikoli nismo obupali. Vedno smo vztrajali. Življenjski cilj je prav gotovo vzpostaviti in voditi organizacijo, ki bo zaposlovala tisoč ljudi po vsem svetu, ki bo poslovala rentabilno in se imenovala Webteh, d. d.. Ta življenjski cilj bi se lahko uresničil v desetih ali petnajstih letih.«
Najljubše:
- barva: modra
- žival: mačka
- šport: surfanje na vodi
- pijača: breskov sok
- avtomobil: BMW
- modni kreator/obleka: Helly Hansen
- razvada: čokolada in pica
M.D.: Kaj vam pomenijo knjige, katero ste nazadnje prebrali?
M. Kurinčič: »Berem predvsem knjige za motivacijo in timsko delo, poslovne knjige. Zadnja knjiga, ki sem jo prebral, je bila 10 načel pozitivnega mišljenja za podjetnike. Knjige mi pomenijo sprostitev in vir znanja. So orodje za učenje in nadgradnjo osebnosti.«
“BS Player trenutno v svetu uporablja več kot 60 milijonov uporabnikov, preveden je v 90 jezikov.”
Rok Huber // Moje delo
Skrivnosti uspešnega poslovanja zaupajte strokovnjakom
Svetovni splet je najhitreje razvijajoče se tržišče in spletno poslovanje vse bolj osvaja svetovne trge, tudi slovenskega. Če upoštevamo svetovne trende, je predstavitev podjetja na spletu najboljša možna marketinška poteza in vedno pomembnejši faktor za vse vrste podjetij (prodaja, storitvene in druge dejavnosti…). A kje v poplavi vseh ponudb sploh začeti, kako spletno stran sploh postaviti? »Predstavitev podjetja je eden najpomembnejših korakov vzpostavitve uspešnega poslovanja – zato jo zaupajte strokovnjakom,« pravi direktor novorastočega podjetja Presentia Matjaž Kurinčič.
Predstavitev podjetja na spletu že dolgo ni več vprašanje časa, ampak kakovosti. Kako pa naj se neko podjetje loti svoje spletne »izstrelitve«?
Vsako podjetje, ki razmišlja o predstavitvi na spletu, se mora zavedati, da je ta eden izmed prvih stikov bodočih strank, partnerjev in naključnih uporabnikov s podjetjem. Lahko jih pridobi ali odbije. Zato ni več pomembno zgolj, da neko podjetje na spletu je, ampak kako je predstavljeno. Predstavitev mora biti kar najboljša – spletne strani morajo biti grafično vrhunsko oblikovane, biti morajo celovite, morajo predstaviti in hkrati prepričati o uspešnosti in resnosti podjetja. V skladu s celostno podobo morajo biti oblikovani tudi elektronski naslovi podjetja, strani in poštni predali morajo nemoteno delovati kadarkoli in kjerkoli. Pozabiti pa ne smemo niti na enega najpomembnejših dejavnikov - uporabniki spleta morajo med neštetimi podobnimi podjetji na spletu najti prav vaše. Za doseganje tega je potrebna optimizacija spletnih strani (»search engine optimization« oziroma SEO), postopek izboljšanja pozicije spletne strani med rezultati, ki jih prikažejo spletni brskalniki (Google, Yahoo!, Najdi.si, …). Glede na vse dejavnike, ki vplivajo na uspešno spletno predstavitev, bi podjetjem svetoval, da pri oblikovanju in postavitvi svoje celotne spletne predstavitve ter vzdrževanju in podpori poiščejo pomoč strokovnjakov.
Kakšen je običajen proces postavitve spletne strani nekega podjetja?
Začne se pri izbiri spletne domene in registracije le-te. Podjetja se za domeno odločajo na podlagi storitev, ki jih nudijo, usmeritve, ciljnega občinstva… Mi to domeno ustvarimo, registriramo in takrat lahko pričnemo s postavitvijo spletne strani. Sledi izdelava predstavitve, ki ji sledi grafično oblikovanje - spletnih strani, celotne podobe. Podjetja se običajno odločijo tudi za gostovanje na našem strežniku, saj je za podjetja, ki se ne želijo ubadati s skrbmi vzdrževanja podpore spletni predstavitvi, to idealna rešitev.
Omenili ste tudi optimizacijo spletnih strani.
Seveda, na Prezentii poskrbimo tudi, da med neštetimi podobnimi podjetji brskalniki kot Google, Yahoo … pri iskanju storitev, ki jih ponujate, ljudje najdejo prav vas. To dosežemo z optimizacijo spletne strani (SEO). V Prezentii uporabljamo preverjene metode optimizacije, ki so odobrene s strani spletnih brskalnikov – na primer razvoj spletne strani, dopolnjevanje vsebine, izpopolnjevanje vsebine … Z optimizacijo vam lahko pomagamo priti med prve zadetke, ki jih spletni brskalniki najdejo – in s tem povečamo število obiskovalcev vaše spletne strani ter posredno tudi vaš uspeh.
Pa vendar k vam ne pridejo zgolj podjetja, ki spletne strani že imajo izdelane?
Na nas se velikokrat obračajo tudi podjetja, ki spletne strani in ostalo spletno predstavitev že imajo, pa jo želijo nadgraditi. Na nas se obrnejo, da jim pomagamo z vzdrževanjem spletne predstavitve na našem strežniku, da jim ustvarimo nove domene… Vse pogosteje se podjetja na nas obračajo v želji, da bi jim spletna predstavitev omogočila večjo prepoznavnost in s tem posredno povečala njihove rezultate in uspeh. Vsekakor lahko tudi s strani naših naročnikov vidimo, da je prav dodana vrednot, ki jo Presentia nudi, tisto, kar najbolj potrebujejo. Če poenostavim: spletno predstavitev je danes relativno enostavno postaviti. Doseči, da vpliva na poslovanje nekega podjetja oziroma le-tega izboljša, pa je tisto, kar Presentia ponuja.
A vendar se začne pri osnovah…
Tako je. Še tako dobra spletna predstavitev podjetju ne more biti v pomoč, če stran ne deluje, če ne moremo uporabljati elektronske pošte, če na forumu ne moremo objavljati novih sporočil, če nas uporabniki ne najdejo s spletnimi brskalniki … zato podjetjem svetujemo, naj se odločijo za celovito storitev – domena, gostovanje, oblikovanje, postavitev in optimizacija. Le tako lahko zagotovimo, da bo celovito tudi delovanje vaše spletne predstavitve.
Za katere domene se podjetja najpogosteje odločajo?
Izbira domene je odvisna od veliko faktorjev, saj je ključnega pomena za predstavitev določenega podjetja. Dobra domena je prepoznavna, kratka in nosi osnovno informacijo o podjetju, storitvi, blagovni znamki… V Sloveniji najbolj poznana je domena.si, ki je geografsko omejena na podjetja, registrirana v Sloveniji. Najbolj priljubljena domena v svetovnem merilu je nedvomno domena.com, v uporabi v komercialne namene.
Na trgu je ogromno podjetij, ki ponujajo podobne storitve kot vi. Kaj Presentio loči od ostalih ponudnikov?
Presentia je nadgradila ponudbo, ki jo ponujajo konkurenčna podjetja. Razvili smo se namreč iz podjetja Webteh, ki je v osnovi ponujalo gostovanje na strežniku, registracijo domen in postavitev spletnih trgovin. Ob razvoju svetovnega spleta in trendih na novem - spletnem – trgu smo ugotovili, da je čas, da naredimo korak naprej. Postavitev na splet in vzdrževanje je tako le osnovna ponudba Presentie. V Presentii spletno stran namreč zasnujemo, izdelamo in oblikujemo. Pomagamo vam pri izbiri prave računalniške opreme in podpore. In – vašo spletno predstavitev tudi marketinško podpremo. Zakaj torej iskati različna podjetja za oblikovanje in izdelavo celotne spletne predstavitve in še strokovnjaka za marketing, če lahko pri nas dobite vse to?
Omenili ste Webteh, ki je širši javnosti znan predvsem po predvajalniku BS Player… Tega še ponujate med svojimi storitvami?
Čeprav so iz Webteha zrasla nova podjetja, ki se specializirajo in nadgrajujejo posamezne segmente storitev, Webteh še vedno ostaja. Svojim naročnikom kot vedno poprej nudi popolne storitve in tudi BS Player ostaja del ponudbe Webteha. BS Player še naprej razvijamo in nadgrajujemo. Pred kratkim smo predstavili novo verzijo predvajalnika, nadaljujemo z uspešnim sodelovanje z znanimi slovenskimi glasbeniki – tokrat s svetovno znanim dj-em Umekom. Do danes je uporabnikov brezplačne verzije že 70 milijonov.
Ali to dejstvo, uspešnost BS Playerja, vpliva kot pritisk na vas kot direktorja Presentie in delovanje podjetja? Ali lahko tudi Presentia postane znana v svetovnem nivoju?
Presentia je na začetku svojega razvoja. V svet se morda ne bo podala s takšnim adutom, kot je bil BS Player za Webteh – a ima zato več drugih, na prvi pogled ne tako očitnih in prepoznavnih zmagovalnih rešitev. Pri Presentii je glavni adut pravzaprav Presentia sama – ponudba, storitve in mlada, zagnana ter strokovna ekipa, ki stoji za vsem tem. Prav ekipa in zagnanost sta tisto, zaradi česar verjamem, da nam lahko uspe prav vse.
Elektronsko B2C poslovanje (elektronsko poslovanje med podjetjem in potrošnikom)
Najbolj poznan način elektronskega poslovanja je prodaja končnemu potrošniku (business-to-consumer ali B2C). Takšne trgovine prodajajo na primer knjige, otroško opremo,
letalske vozovnice, zgoščenke, tehnične izdelke in drugo.
Poznamo pet tipov B2C elektronskega poslovanja (Wikipedia »e-commerce«, 2007):
• Neposredni trgovci: podjetja, ki kupcu izdelke posredujejo direktno. Ta tip B2C podjetij je v svetu najbolj prepoznaven. Obstajata dve vrsti neposrednih trgovcev,
e-trgovci in e-proizvajalci:
E-trgovci: po sprejetem naročilu podjetje pošlje izdelke direktno kupcu, ali pa
proizvajalcu za dobavo. Primer je podjetje buy.com
E-proizvajalci: Prodajajo kupcem neposredno preko interneta. Cilj je odstraniti
posrednike in vzpostaviti neposreden odnos s kupcem. Primer je podjetje hp.com
• On-line posredniki: podjetja, ki pospešujejo transakcije med kupci in prodajalci in
hkrati pobirajo odstotke vrednosti posamezne transakcije. Ta podjetja dandanes
predstavljajo največjo skupino B2C podjetij v svetu. Ločimo dve vrsti on-line
posrednikov, agente (angl. brokers) in informacijske posrednike:
Agenti: pospešujejo transakcije med kupci in prodajalci. Poznamo izvršitelje
nakupov/prodaj (npr. eTrade), virtualne tržnice (Alibaba), transakcijske
posrednike (Amazon zShops), iskalne agente (MojeDelo) itd.
Informacijski posredniki: delujejo kot nekakšni filtri med podjetji in kupci. Kupci
tem podjetjem posredujejo informacije, v zameno pa dobijo specifične oglase in
ponudbe. Na drugi strani podjetja plačajo posrednikom za pridobljene informacije
kupcev.
• Oglaševalski modeli: predstavljajo poslovne spletne strani, ki svoja mesta za oglase
prodajajo drugim podjetjem. V praksi to pomeni dva pristopa. Eden je kvantitativni,
kjer prevladuje veliko število oglasov z različnih področij, medtem ko na drugi strani kvalitativni pristop zagovarja malo število točno določenih in specializiranih oglasov.
• Modeli na podlagi skupnosti: pri teh modelih je značilna interakcija ljudi na podlagi
podobnih področij interesov. Tovrstna podjetja služijo z zbiranjem lojalnih uporabnikov in kvalitativnim pristopom oglaševanja.
• Modeli na podlagi članarine: v tem modelu podjetje uporabnikom zaračunava
naročnino za ogled določenih vsebin. Obstaja več načinov plačevanja, kot so mesečne
naročnine in predplačniški način.
Opredelitev elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje lahko opredelimo kot optimizacijo poslovnih aktivnosti podjetij, s pomočjo digitalne tehnologije.
V današnjem času je to predvsem naloga internetnih tehnologij. Elektronsko poslovanje omogoča podjetjem, da povežejo svoje notranje in zunanje procese bolj učinkovito in fleksibilno. Povezovanje z dobavitelji in partnerji postaja tesnejše, kar nenazadnje omogoča boljše zadovoljevanje potreb kupcev oz. potrošnikov. V praksi to pomeni vzpostavljanje novih prodajnih poti, s pomočjo elektronskega trgovanja, tesnejših povezav s kupci in partnerji, ter boljšo učinkovitost s sistemi za upravljanje znanja . E-poslovanje je lahko vodeno preko interneta, intranetov in zavarovanih privatnih ekstranetov (Wikipedia »e-business«, 2007).
Obstajajo različne definicije elektronskega poslovanja, ni pa neke splošno sprejete definicije, saj je področje elektronskega poslovanja zelo široko.
Elektronsko poslovanje obsega izmenjavo računalniških podatkov (RIP), delovanje spletne trgovine, elektronsko trgovanje, elektronsko trženje, elektronsko naročanje, elektronsko borzno poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko zavarovalništvo, elektronske finančne prenose, svetovanje na daljavo, računalniško podprto skupinsko delo, delo na daljavo, pouk na daljavo, elektronske avkcije in podobno. Vsebinsko pomeni elektronsko poslovanje prodajo blaga in storitev, plačevanje, prodajo informacij, bančne transakcije, izmenjavo dokumentov in listin, storitve trženja in komuniciranja, podporo decentraliziranemu poslovno- informacijskemu sistemu organizacij, nakupovanje v spletnih trgovinah, opravljanje dela na daljavo, nudenje pomoči na daljavo, izvajanje pouka na daljavo, ter storitve državne uprave na daljavo.
Udeleženci elektronskega poslovanja so posamezniki (podjetniki, raziskovalci, managerji, občani, kulturni delavci, študenti, učitelji, dijaki, upravni delavci), podjetja, bolnišnice, muzeji, galerije, univerze, izobraževalne organizacije in državni organi. Gre za poslovanje znotraj posameznih skupin in za poslovanje med skupinami (Jerman-Blažič, 2001, str. 1289).
Ko je svetovni splet leta 1994 prvič vstopil v masovno uporabo, so mnogi novinarji in analitiki napovedali obsežen razmah novega ekonomskega sektorja, e-trgovanja. A vseeno je trajalo približno štiri leta, da so se varnostni protokoli, kot je HTTPS , dokončno uveljavili in postali temelj tovrstnega trgovanja. Posledično je med letoma 1998 in 2000 mnogo podjetij iz ZDA in zahodne Evrope vzpostavilo začetne spletne strani.
Čeprav je mnogo podjetij čistega e-trgovskega značaja propadlo med t.i. »dot-com « padcem leta 2000, pa je mnogo drugih podjetij spoznalo nove tržne niše in pričelo med ponudbo storitev dodajati elektronsko trgovanje.
Nov strežnik - nova moč (Fortis)
V podjetju Presentia d.o.o smo postavili nov visoko-zmogljiv IBM x3650 strežnik imenovan Fortis.
Strežnik je lociran v Sloveniji, natančneje v Mariboru.
Tehnične specifikacije :
- 2 x Quad-Core Intel Xeon
- 8 GB pomnilnika
- SCSI RAID 5 diskovno polje
- redudančno napajanje
- varovan objekt
- Linux OS
- Cpanel nadzorna plošča
“Title” - nazivna vrstica
Title ali nazivna vrstica je za SEO (search engine optimization), zelo pomembna.
Kje sploh najdemo nazivno vrstico ?
Vsak HTML dokument ima v glavi “title”
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" dir="ltr" lang="sl-SI"> <head> <meta http-equiv="Content-Type" content="text/html; charset=UTF-8" /> <title>Presentia blog, Novosti, nasveti in napotki v svetu predstavitev</title>
Nekaj nasvetov :
1.) Vsaka stran naj ima svoj naslov
2.) Naslov (title) naj ne bo daljši od 64 znakov
3.) Naslov naj opisuje vsebino strani
